This dissertation has been submitted by a student. This is not an example of the work written by our professional dissertation writers.

POVZETEK

Diplomsko delo obravnava problem prenove komisioniranja v skladišču nevarnega blaga. Delo v skladišču je omejeno s strani zakonodaje, ki ureja to področje in onemogoča bistvene posege v skladiščno infrastrukturo in suprastrukturo s katero bi bilo mogoče izboljšati nekatere procese. Da podjetja, ki ponujajo skladiščenje nevarnega blaga poslujejo v skladu z zakoni preverjajo inšpektorji. Podjetja so se dolžna inšpektorjem izkazati z dovoljenjem za opravljanje dejavnosti, ki dokazuje, da podjetje dela v skladu z zakonom. Ker imajo zaposleni pri delu nenehen stik z nevarnim blagom in so nenehno izpostavljeni nevarnostim se morajo udeleževati dodatnih izobraževanj.

Diplomsko delo je razdeljeno na tri dele. V prvem delu je predstavljen obravnavan problem ter teoretične osnove s področja nevarnega blaga. V nadaljevanju je predstavljeno podjetje Intereuropa, saj opravljena analiza temeljni na podlagi skladišč omenjenega podjetja.

V drugem delu je predstavljena analiza procesa komisioniranja v skladišču nevarnega blaga. Predstavljene so tudi predlagane rešitve s katerimi bi bilo mogoče izboljšati omenjeni proces. V zadnjem delu diplomskega dela so predstavljeni učinki predlaganih rešitev.

Ključne besede: komisioniranje, nevarno blago, skladiščenje, manipulativna delovna sredstva, skladiščna tehnologija

ABSTRACT

The thesis discusses the problem of dangerous goods warehouse order picking process renovation. Work in dangerous goods warehouse is limited by the legislation governing this area. Legislation doesn't allow essential renovation of warehouse infrastructure which would improve some of process in warehouse. Inspectors check if companies which offer storage of dangerous goods operate in accordance with the laws. Companies are obligated to show the authorization, which showing that the company is working in accordance with the laws. Because employee at work is constant with dangerous goods and they are constantly exposed to danger must to attend some additional training.

The thesis is divided into three parts. First part of the thesis presents the problem and the theoretical base of dangerous goods area. Company Intereuropa is presented in the following of the first part. The main analysis is based on warehouses of company Intereuropa.

In the second part of the thesis main analysis of the dangerous goods warehouse order picking is presented. Second part also presents the solution which could improve that process. The effects are presented in last part of the thesis.

Key words: order picking process, dangerous good, warehousing, handling technology, warehouse technology

1. UVOD

Razvoj poslovne logistike, ki ne obsega zgolj samega prevoza blaga in ljudi, temveč tudi druge logistične operacije, se je pričel v začetku druge polovice prejšnjega stoletja. V 60-ih letih prejšnjega stoletja je na gospodarskem trgu prišlo do prevelike nasičenosti blaga in posledično tudi podjetji, ki so iskala vse načine biti boljša od ostalih konkurentov. Z uvedbo učinkovite logistike v podjetju so podjetja pričela pridobivati prednost pred ostalo konkurenco, kar je vsekakor vodilo k povečanju dobička. Tako je z povečevanjem gospodarstva, z razvojem tehnologije, s potrebo po oskrbovanju poslovnih enot po vsem svetu poslovna logistika pridobivala na svojem pomenu, na pomenu kot ga poznamo danes (Zapiski predavanj: Oskrbne verige)

Logistika dandanes predstavlja vedo in praktično dejavnost, ki se ukvarja s preučevanjem in razreševanjem problemov časovne in prostorske neenakomernosti pretoka stvari od proizvajanja surovin do končnega porabnika gotovih proizvodov (Zapiski predavanj: Osnove prometnih sistemov). Vendar pod pojmom logistike ne moremo razumeti zgolj samega transporta, saj se logistika v širšem pomenu ukvarja tudi z drugimi procesi, kot so vodenje zalog materiala in surovin, skladiščenje, manipulacije z blagom, komisioniranje, pretovor, pakiranje, etiketiranje itd. Dejavnost logističnih procesov tako dodatno oplemeniti vrednost blaga. V sklopu poslovne logistike je prav tako potrebno poudariti izvajanje procesov notranje logistike, ki obsega manipulacije z blagom znotraj podjetja med skladišči, interni prevoz blaga ter izvajanje drugih internih logističnih procesov (Logožar, 2005)

Eden izmed pomembnejših logističnih procesov je vsekakor sama izvedba prevoza, vendar ima skladiščenje prav tako pomembno mesto v obsegu logističnih procesov. Namen skladiščenja je premagovanje časovnih in prostorskih ovir med fazami v proizvodnem procesu ter med proizvodnjo in potrošnjo. Z samim skladiščenjem blaga zagotavljamo nemoteno izvajanje materialnih tokov. Tako se nam ne more zgoditi, da bi proizvodnja obstala zaradi primanjkljaja potrebnih proizvodnih sredstev (Zapiski predavanj: Logistika v proizvodnji). Vendar lahko proces skladiščenja, če se ga ne lotimo na pravilen, strokoven način, prinaša velike gospodarske izgube. Uskladiščeno blago oziroma zaloge za podjetje, v kolikor niso v uporabi, pomenijo strošek in posledično izgubo, zato mora podjetje stremeti k čim bolj optimalnemu skladiščenju. Najboljše za podjetje bi bilo, če bi lahko poslovalo po sistemu Just in time, kar pomeni, poslovanje brez zalog. V kolikor znajo podjetja pravilno optimizirati skladiščenje, lahko v veliki meri sklestijo stroške in tako postanejo boljši od konkurenčnih podjetji. Na tem mestu nastopijo strokovnjaki s področja logistike, ki so za to usposobljeni. Torej, podjetja lahko že s dobro logistiko privarčujejo samo v sektorju skladiščenja in sebe na ta način postavijo pred konkurenco.

Ker si veliko podjetji ne more privoščiti strokovnjakov s področja logistike, se enostavno odločijo, da storitev skladiščenja v večji meri prepustijo v izvajanje drugim specializiranim podjetjem za to dejavnost, tako imenovanim javnim skladiščem. To so podjetja, ki se ukvarjajo s skladiščenjem blaga ter z drugimi procesi v sklopu skladiščenja za svoje naročnike. Dolžnost komitenta je, da javnemu skladišču plača uporabnino za skladišče in tako nima več opravka z skladiščenjem. Tako mu tudi ni potrebno zaposlovati dodatnih delavcev v skladišču ter strokovnjakov, ki vodijo skladiščno poslovanje.

1.1 Predstavitev Problema

V skladišču se vsakodnevno izvajajo vsaj trije logistični procesi, med njimi najpomembnejši proces komisioniranja oziroma priprave blaga na izdajo. Komisioniranje je torej proces pri katerem skladiščniki na podlagi zahtevka za izdajo pripravijo blago do te mere, da je pripravljeno na izdajo ter odvoz. V diplomskem delu se bomo tako pozorneje osredotočili na proces komisioniranja, ki je najzahtevnejši ter zanj skladiščniki porabijo največ časa.

Ne samo proces komisioniranja temveč izvajanje vseh logističnih procesov v skladišču nevarnega blaga je oteženo predvsem zaradi obveznega upoštevanja in izvajanja varnostnih ukrepov, ki so v takem skladišču nujni ter tudi zakonsko predpisani. Varnostni ukrepi prav tako podaljšujejo izvajanje procesov v skladišču vendar najbolj negativno vplivajo prav na proces komisioniranja. Zaradi zmanjšanja stroškov bi bilo potrebno čas izvajanja procesa komisioniranja skrajšati, tudi v skladišču nevarnega blaga.

1.2 Predstavitev Okolja

Podjetje Intereuropa oziroma koncern Intereuropa je globalno logistično podjetje ter eden izmed vodilnih ponudnikov celovitih logističnih storitev na območju Slovenije in jugovzhodne Evrope. Kopenski, pomorski in zračni promet so področja, kjer podjetje Intereuropa ponuja celovite logistične rešitve. Poudariti je potrebno še ostale dejavnosti, ki jih podjetje opravlja, le te so carinske, terminalske, skladiščne in druge storitve.

Podjetje ima svoj sedež v Kopru ter posluje preko osmih poslovnih enot razporejenih po Sloveniji. Koncern pa poleg mreže poslovnih enot sestavlja še devetnajst povezanih družb v trinajstih državah. Podjetje svoje storitve ponuja ne samo v Sloveniji ter po Evropi tem več tudi po celotnem svetu. Lastno poslovno mrežo podjetja sestavljajo Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Makedonija, Srbija, Črna Gora, Rusija, Francija, Avstrija, Ukrajina, Nemčija, Kosovo in Albanija. Intereuropa sodeluje tudi v več mednarodnih organizacijah kot so FIATA, IATA, FETA idr.

Za uresničevanje zastavljenih ciljev podjetja, skrbi skoraj 2.800 zaposlenih, ki izvajajo logistične storitve in skrbijo za uspešno poslovanje podjetja. Pohvalijo se lahko z veliko površino skladiščnih površin, ki obsega 230.000 m2. (vir: O Intereuropi)

FILIALE LOGISTIČNE REŠITVE MARIBOR

V Mariboru deluje ena izmed osmih poslovnih enot koncerna Intereuropa. Glavna dejavnost mariborske poslovne enote je skladiščenje blaga. V obstoječi poslovni enoti imajo različne tipe skladišč, ki so pokrita ali odkrita. Skladišče za nevarno blago, pretočno in carinsko skladišče sodijo med pokrita skladišča, ki v skupni površini obsegajo 28.971m2. Poslovalnica nepokrita skladišča uporablja za carinsko skladišče, ki v skupni površini obsega nekaj več kot 11.000 m2. Carinske dejavnosti ne opravljajo samo na prostem temveč tudi v pokritih skladiščih. Tako svojim strankam v skupni meri ponujajo čez 40.000 m2 pokritih in nepokritih površin za skladiščenje raznovrstnega blaga. (vir: Interno gradivo FLR)

Poslovalnico v Mariboru bi tako lahko šteli za tako imenovano javno skladišče, ki svojim strankam ponuja možnost uskladiščenja blaga ter opravljanje ostalih logističnih procesov v skladišču. Svojim komitentom tako nudijo dodatne logistične storitve kot so na primer pretovor blaga, prepakiranje, oplemenitenje blaga oziroma priprava blaga za tržišče, kar pomeni, da izvajajo operacije kot so etiketiranje, pakiranje, sortiranje. Kot osnovni operaciji poleg samega skladiščenja opravljajo carinjenje blaga ter komisioniranje.

1.3 Metode dela

Da bomo lahko opravili čim podrobnejšo analizo procesa komisioniranja in tako prišli do zahtevanih rešitev, ki bi izboljšale postopek komisioniranja in s tem zmanjšala stroške ter skrajšala čas izvajanja, moramo poseči po določenih vnaprej poznanih metodah.

Pri izdelavi diplomskega dela smo posegali po metodah:

- Metoda analize in sinteze

- Metoda dokazovanja in izpodbijanja

- Metoda deskripcije

- Primerjalna metoda

- Teorija sistemov kot metoda

- Metoda preučevanja primerov

- Metoda opazovanja in štetja ter

- Metoda merjenja

2. TEORETIČNE OSNOVE KOMISIONIRANJA
2.1 Skladiščenje

Skladiščenje je zelo pomembno področje gospodarjenja v vsaki organizaciji. Zagotavlja normalen potek materialnih tokov. Omogoča delovanje drugih funkcij:

- nabave

- proizvodnje in

- prodaje

saj zagotavlja nemoteno oskrbo ob planiranem času. Skladiščenje - vzdrževanje zalog, povzroča visoke stroške in to vpliva na gospodarnost celotnega podjetja. (Zapiski predavanj: Logistika v proizvodnji)

Brez skladiščenja proizvodno podjetje ne more uspevati, saj je nemogoče tako natančno uskladiti dobavo blaga, ki ga potrebuje za proizvodnjo. Naloga skladiščenja je »premagovanje časovnih neenakosti med raznimi dejavnostmi v podjetju.« (Logožar, 2005)

Skladišča ponujajo prostor za hrambo blaga, ki čaka na proizvodnjo oziroma na izdajo. Za ustrezno skladiščenje blaga morajo biti skladišča primerno opremljena. Omogočati morajo strokovno hrambo blaga s pomočjo specializiranih naprav ter usposobljene delovne sile.

Podjetja, ki se ukvarjajo z skladiščenjem, na primer tudi javna skladišča s pomočjo ustrezne tehnologije ter usposobljenega kadra skrbijo za izvajajo štirih osnovnih procesov:

- sprejem blaga

- skladiščenje - vzdrževanje zalog

- komisioniranje blaga

- izdaja blaga

Skladiščna podjetja opravljajo tudi druge storitve, ki se običajno opravljajo skupaj z osnovno dejavnostjo. Te so:

- pretovor

- odpravljanje in dostavljanje pošiljk

- pripravljanje blaga na tržišče

- plačevanje storitev na podlagi predujma

- poravnavanje drugih stroškov za uskladiščeno blago

- posredovanje prodaje

(Zapiski predavanj: Logistika v proizvodnji)

Skladiščeno blago oziroma zaloge za podjetje predstavljajo strošek, kar pomeni poslovno izgubo za čas ko blago miruje. Brez skladiščenja, poslovanja ni mogoče izvajati, zato so podjetja prisiljena k čim večji optimizaciji stroškov, ki nastanejo zaradi skladiščenja. Med stroške skladiščenja sodijo:

- stroški najemnine skladišča

- stroški vzdrževanja skladišča

- varovanje zalog in zavarovanja

- stroški poškodb na blagu, ki so nastali med skladiščenjem

- stroški ravnanja z zalogami in oportunitetni stroški, ki jih povzročajo vezana finančna sredstva v zalogah

- plače zaposlenim

Letni stroški zalog znašajo približno 20-25% povprečne vrednosti zalog

(Zapiski predavanj: Logistika v proizvodnji)

2.2 Kaj je komisioniranje?

Komisioniranje je ena izmed bistvenih operacij v skladišču. »Je proces pri katerem so vključene vse operacije, ki so potrebne za oblikovanje posameznih pošiljk na podlagi naročil.« (vir: Kaj je komisioniranje). V skladišču se odvijajo štiri osnovne operacije, med katere uvrščamo tudi komisioniranje.

Komisioniranje je časovno opredeljeno in sicer se proces začne v trenutku izdaje naloga za komisioniranje ter se zaključi ob predaji blaga na odpremno rampo. Praktični del se nekoliko razlikuje od teorije, saj skladiščna podjetja procesa komisioniranja ne ločujejo tako strogo. Skladiščniki pod procesom komisioniranja vidijo še izdajo blaga ter administrativno poslovanje.

Slika 1: Časovna omejenost procesa komisioniranja

(lasten vir)

Glede na analize skladiščniki za proces komisioniranja glede na ostale tri procese porabijo največ časa. Da je proces komisioniranja res pomemben dokazuje dejstvo, da zanj skladiščniki porabijo največ časa in je pri izvajanju procesa komisioniranja možno pri narediti največ napak. Napake za proračun podjetja predstavljajo nepotrebne stroške.

Napake pri izvajanju procesa komisioniranja:

- administrativne napake

- količinsko nepravilna izdaja

- vsebinsko nepravilna izdaja

- poškodbe pri manipuliranju z blagom

Za podjetje je najbolj optimalno, da se napake ne dogajajo. V kolikor skladiščniki želijo izpolniti zahtevo vodstva podjetja morajo za zmanjšanje napak delati bolj previdno kar pomeni, da je delo opravljeno počasneje. Glede na porabljen čas za izvajanje vseh procesov v skladišču, v skladiščnih podjetjih kot so na primer javna skladišča, skladiščniki za izvajanje procesa komisioniranja porabijo povprečno 4 - 5 delovnih ur oziroma 50 - 62,5% delovnega časa.

POMEN UČINKOVITEGA KOMISIONIRANJA

V kolikor je komisioniranje učinkovito lahko glede na opravljene analize privarčujemo, od 20 - 30 % stroškov. Komisioniranje je lahko učinkovito v kolikor v skladišče uvedemo novitete, ki proces pospešijo, odpravijo napake, povečajo samokontrolo skratka zmanjšajo zamude in oklestijo nepotrebne stroške. Te novitete oziroma spremembe so:

- reorganizacija skladišča

- prenova informacijske podpore skladišču

- posodobitev manipulativnih delovnih sredstev

- usposabljanja in motiviranja skladiščnikov

2.3 Skladiščenje nevarnega blaga

Nevarno blago so snovi, materiali in predmeti, ki so razvrščeni po razredih na:

- eksplozivne snovi,

- pline,

- vnetljive tekočine,

- vnetljive trdne snovi,

- samovnetljive snovi,

- snovi, ki v stiku z vodo sproščajo vnetljive pline,

- perokside,

- organske perokside,

- strupe,

- kužne snovi,

- radioaktivne snovi,

- jedke snovi in

- drugo nevarno blago.

Nevarno blago so tudi odpadki, pripravki in jedrski material, če izpolnjujejo pogoje za uvrstitev med nevarno blago po predpisih iz prejšnjega člena. (vir: ZPNB, 4.čl)

Skladiščenje in ravnanje z nevarnimi snovmi v manjših enotah je bilo vse do leta 2008 in je v nekaterih segmentih še danes neurejeno. O neurejeni zakonodaji so pisale tudi Finance (vir: Finance, 2007), v katerih avtorica opozarja, da niti evropska in niti slovenska zakonodaja neposredno ne urejata področja skladiščenja manjših količin nevarnih snovi. Med manjše količine štejemo blago, ki je namenjeno končnim porabnikom in je praviloma težko med 5 - 25 kg. Večje količine predstavljajo blago skladiščeno v silosih in cisternah, nafta skladiščena v podzemnih rezervoarjih je primer velike količine. Zakonodaja, tako evropska kot slovenska sicer pokriva področje skladiščenja velikih količin nevarnih snovi, vendar pri skladiščenju malih količin te zakonodaje ne gre upoštevati. Omenjeni članek navaja dejstvo, da je nemogoče zajeti vse kombinacije nevarnih snovi kar naj bi bil bistven vidik zakaj celovita zakonodaja na tem področju še ne obstaja.

Vendar je skladiščenje nevarnih snovi manjših količin v Sloveniji že delno urejeno in sicer z naslednjimi zakoni in pravilniki:

- Zakon o prevozu nevarnega blaga

- Zakon o kemikalijah

- Pravilnik o postopku za pridobitev dovoljenja za opravljanje dejavnosti proizvodnje nevarnih kemikalij, prometa z nevarnimi kemikalijami, skladiščenja nevarnih kemikalij ali uporabe nevarnih kemikalij, razvrščenih kot zelo strupene (T+) ali strupene (T)

- Pravilnik o usposabljanju in preverjanju znanja delavcev, ki ravnajo z nevarnimi kemikalijami

- Pravilnik o posebnih pogojih za promet z nevarnimi kemikalijami

- pravilnik o sanitarno-tehničnih pogojih za promet oziroma proizvodnjo nevarnih kemikalij

Združenje kemijske industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije in Urad za kemikalije podjetjem, ki se ukvarjajo z skladiščenjem nevarnega blaga nalagata odgovornost, da s pomočjo varnostnega svetovalca pripravijo interne predpise, ki urejajo omenjeno področje.

Z internimi predpisi podjetja določajo:

- način skladiščenja in

- navodila za ukrepanje ob izrednih dogodkih - razmerah.

Odgovorna pravna oseba, ki zaposluje inšpektorje, ki izvajajo omenjene zakone in predpise je Urad Republike Slovenije za kemikalije. Omenjen Urad bi moral poskrbeti, da bi se v Sloveniji sprejel celovit pravilnik oziroma zakon, ki bi urejal področje skladiščenja nevarnega blaga, saj je lastnikom skladišč, ki se s tem ukvarjajo oteženo iskanje novitet, ki se v zakonih, pravilnikih in drugih podzakonskih aktih pojavljajo.

Med pristojnostmi Urada za kemikalije je tudi izdaja dovoljenja za opravljanje dejavnosti, ki si ga po 44. členu ZKem morajo pridobiti pravne ali fizične osebe, ki opravljajo dejavnost (vir: O dovoljenju za opravljanje dejavnosti):

- proizvodnje nevarnih kemikalij

- prometa z nevarnimi kemikalijami

- skladiščenje nevarnih kemikalij ali

- uporabe nevarnih kemikalij razvrščenih kot zelo strupene ali strupene.

2.4 Označevanje nevarnih snovi

Nevarne snovi imajo na svoji embalaži etiketo na kateri so označeni vsi obvezni in za skladiščnika nujni podatki, ki jih mora poznati kadar rokuje z nevarnimi snovmi. Na embalaži je obvezna tudi nalepka o vrsti nevarne snovi.

Slika 2: Simboli za nevarnost na embalaži pripravkov, ki vsebujejo nevarne snovi

(vir: O simbolih za nevarnost)

2.5 Varnostni ukrepi pri skladiščenju nevarnega blaga

Podjetje, ki se ukvarja z skladiščenjem nevarnega blaga mora upoštevati in izpolnjevati zgoraj navedeno zakonodajo. Ker je zakonodaja na tem področju še vedno slabo pripravljena, je Združenje kemijske industrije pri GZS izdalo smernice za mešano skladiščenje nevarnega blaga, ki opredeljujejo na kak način je potrebno katero nevarno blago skladiščiti. (vir: Smernice za mešano skladiščenje kemikalij)

Bistveni poudarki iz zakonodaje in predpisov so sledeči:

- priporočljivo je, da se eksplozivi in lahko vnetljive snovi ne skladiščijo skupaj.

- skladišče mora biti varovano pred požarom (protipožarni zidovi in vrata)

- avtomatsko urejeno zapiranje skladiščnih vrat v primeru izrednih razmer

- gasilni aparati morajo biti na dosegu roke

- urejeno vzdrževanje temperature

- podjetje mora izdelati navodila za ukrepanje ob izrednih razmerah

- upoštevanje varstvenih ukrepov

- za vsako nevarno blago mora obstajati varnostni list.

VARNOSTNI LIST

Varnostni list je dokument, ki vsebuje varnostne podatke o določeni nevarni snovi oziroma kemikaliji. Vsaka država opredeli kakšno obliko naj ima varnostni list in le ta je zakonsko določena. V Sloveniji je predpisana sledeča oblika varnostnega lista (vir: O varnostnem listu)

Naslov poglavja

Opis poglavja

1. Identifikacija snovi ali pripravka in podatki o dobavitelju

Trgovsko ime in drugi podatki, ki omogočajo istovetenje snovi, uporaba, podatki o dobavitelju, telefon v nujnih primerih.

2. Sestava s podatki o nevarnih sestavinah

Navedba popolne sestave in podatkov o nevarnostih, ki jih snov lahko povzroča.

3. Ugotovitve o nevarnih lastnostih

Kratek in jasen opis glavnih nevarnosti, neugodnih učinkov na zdravje, okolje.

4. Ukrepi za prvo pomoč

Medicinsko preverjene informacije o nudenju prve pomoči.

5. Ukrepi ob požaru

Navedba primernih in neprimernih gasilnih sredstev, ustrezne opreme, posebnih nevarnosti ob požaru (na primer eksplozija).

6. Ukrepi ob nezgodnih izpustih

Osebni varnostni in okoljevarstveni ukrepi, opis čiščenja.

7. Ravnanje z nevarno snovjo/pripravkom in skladiščenje

Opis tehničnih ukrepov ob ravnanju s snovjo/pripravkom (prezračevanje, priporočeni postopki) ter opis razmer za skladiščenje.

8. Nadzor nad izpostavljenostjo/varnost in zdravje pri delu

Mejne vrednosti izpostavljenosti, primerna oprema za zaščito telesa pred izpostavljenostjo.

9. Fizikalne in kemijske lastnosti

Izgled, vonj, drugi merodajni fizikalno - kemijski podatki (vrelišče, vnetljivost, topnost itd).

10. Obstojnost in reaktivnost

Obstojnost pri različnih pogojih, nevarne reakcije pri določenih pogojih, pogoji, ki se jim je treba izogibati.

11. Toksikološki podatki

Jasen in jedrnat opis škodljivih učinkov na zdravje

12. Ekotoksikološki podatki

Možni učinki na okolje, obnašanje snovi/pripravka v okolju, razgradljivost, akumulacija v okolju.

13. Odstranjevanje

Opis ustreznih načinov odstranjevanja odpadkov, presežnih količin, ovojnine

14. Transportni podatki

Ukrepi za prevažanje v javnem prometu in znotraj podjetja.

15. Zakonsko predpisani podatki/podatki o predpisih

Navedba podatkov za zdravje ljudi, varnost in okolje, ki so navedeni na nalepki, skladno s pravilniki, zakoni in drugimi predpisi.

16. Druge informacije

Seznam R- in S-stavkov z besedili, napotilo o mestu, kjer so dosegljive nadaljnje informacije, viri podatkov v varnostnem listu, seznam vseh preteklih sprememb varnostnega lista.

Tabela 1: obvezna oblika varnostnega lista

(vir: O varnostnem listu)

Varnostni list je najpomembnejši dokument, ki spremlja nevarne snovi in mora biti na vidnem mestu. Zaposleni v skladišču nevarnega blaga morajo biti z varnostnim listom seznanjeni, kar pomeni, da morajo vedeti vse potrebno o nevarnih snoveh, ki se nahajajo v skladišču, da lahko z njimi manipulirajo.

SKRB ZA VARNOST IN IZOBRAŽENOST ZAPOSLENIH, KI DELAJO V SKLADIŠČU NEVARNEGA BLAGA

V skladišču nevarnega blaga so lahko praviloma zaposlene osebe, ki imajo vsaj srednješolsko izobrazbo in so opravile tečaj za ravnanje z nevarnim blagom, ki ga pripravljajo Centri za varno delo. Praviloma so lahko v skladišču nevarnega blaga zaposlene samo osebe, ki so dopolnile 18. let. Zakon v določenih izjema dopušča mladoletnim osebam delo v skladišču, če opravijo teoretično in praktično usposabljanje za varno ravnanje z nevarnimi kemikalijami. Ves čas dela v skladišču morajo biti mladoletne osebe pod nadzorstvom odgovorne osebe v skladišču. (vir: Zakon o usposabljanju in preverjanju znanja delavcev, ki ravnajo z nevarnimi kemikalijami).Na omenjenem tečaju bodoče skladiščnike usposobljene za ravnanje z nevarnim blagom poučijo o:

- predpisih s področja ravnanja in skladiščenje z nevarnimi kemikalijami

- sistemu označevanja nevarnih kemikalij in varnostnih oznakah

- splošnih nevarnostih na delovnem mestu

- ukrepih v primeru nesreč ali izrednih razmer v skladišču nevarnega blaga

- manipulativnih sredstvih, ki se uporabljajo v skladišču

- nudenju prve pomoči pri zastrupitvah z nevarnimi kemikalijami

- primernostih skladiščenja nevarnega blaga

- zakonodaji, ki ureja področje skladiščenja nevarnega blaga

(vir: Ravnanje z nevarnimi snovmi)

Zaposleni, ki ravnajo z nevarnim blagom morajo teoretično in praktično preverjanje znanja obnavljati enkrat letno razne, če zakon določa drugače. V koliko skladiščniki omenjenega preizkusa ne opravijo zanje velja enako kot za mladoletne osebe, da lahko z nevarnimi kemikalijami ravnajo le pod nadzorstvom odgovorne osebe.

Po končanem izobraževanju si skladiščnik pridobi potrebno izobrazbo, kar pomeni, da pozna delovni proces, vrste nevarnih kemikalij, ki nastopajo v delovnem procesu in njihove nevarne lastnosti. (vir: Zakon o usposabljanju in preverjanju znanja delavcev, ki ravnajo z nevarnimi kemikalijami)

POSEBNOST LOGISTIČNIH PROCESOV V SKLADIŠČU NEVARNEGA BLAGA

Ker je skladiščenje nevarnega blaga omejeno s vidika zakonodaje (ZKNB, ZKem idr.) je prenova procesa komisioniranje ter ostalih procesov v veliki meri otežena. Onemogočena je večja reorganizacija prostorov, prestavljanje blaga, uvedba nekaterih manipulativnih tehnologij. Procesi potekajo počasneje, saj morajo zaposleni z blagom ravnati bistveno bolj pazljivo kot v skladišču nenevarnega blaga. Kljub vsem zakonskim in drugim omejitvam smo proces komisioniranja v skladišču nevarnega blaga analizirali ter poiskali rešitve, ki so predstavljene v nadaljevanju.

3.2 Kritična analiza obstoječega stanja

Osrednja naloga diplomskega dela je prenova procesa komisioniranja v skladišču nevarnega blaga, čeprav so zaposleni v določenih postopkih oziroma fazah predhodno naštetih procesov v skladišču, torej tudi znotraj procesa komisioniranja, že uvedli določene spremembe in osnovne procese malenkostno spremenili. Za nastale spremembe tako obstajajo tehtni argumenti na osnovi vzrokov za težave pri delu. Najpomembnejše je, da so želeli izboljšati proces dela, saj so prišli do spoznanja, da je osnovni oziroma splošni način dela v določenih fazah neučinkovit in zamuden.

Spremembe s katerimi so malenkostno posegli v osnovne procese skladiščenja so:

- samovoljna reorganizacija skladišča,

- dopolnitev nepolnih palet z blagom za drugega naročnika,

- dodatno šifriranje artiklov z šiframi podjetja,

- vnaprejšnje delno pripravljanje komisionov na podlagi zahtevka za izdajo.

Kljub samovoljni reorganizaciji osnovnih procesov v skladišču je s pomočjo prenove možno doseči še večje in učinkovitejše izboljšanje stanja, predvsem v procesu komisioniranja in le tega približati k optimalnosti.

Po temeljiti preučitvi obstoječega stanja, predvsem pri izvajanju procesa komisioniranja, je mogoče opaziti, da se največje napake dogajajo prav pri izvajanju slednjega procesa. In prav pri procesu komisioniranja je mogoče z popolno reorganizacijo doseči najvidnejši učinek.

Večina napak, ki se pojavljajo med izvajanjem procesa komisioniranja, je posledica neracionalne izrabe delovnega časa, ki povzroča največje stroške ter najbolj obremenjuje zaposlene. Vzroke za neracionalno izrabo delovnega časa prikazuje vzročno posledični diagram na sliki.

Slika 6: Prikaz vzrokov za neracionalno izrabo delovnega časa

(lasten vir)

Sam proces komisioniranja in izdaje blaga je podrobno opisan v prejšnjem podpoglavju. V nadaljevanju bodo poudarjene zgolj problematične faze procesa komisioniranja s strani neracionalne izrabe delovnega časa. Največ pripomb oziroma največ kritik leti predvsem na način pripravljanja komisionov. Pri tem kritika se kritika ne nanaša na zaposlene, ki zgolj opravljajo delo po navodilih, temveč načinu dela in sredstvom, ki so jim za delo na razpolago.

Dandanes živimo v času, ko je kupec kralj ali celo že diktator in prodajalec mu mora v vseh pogledih ustreči. Ta vidik namreč predstavlja enega izmed bistvenih razlogov zakaj prihaja do težav oziroma problemov pri izvajanju procesa komisioniranja. Da bi podjetje obdržalo svoje najemnike skladišč, ustreže večini njihovih zahtev, ki so v določenih primerih pretirane. V čem je konkreten problem? Najemnik skladišča omogoča svojim strankam, da naročajo tudi po samo en artikel naenkrat. Tak način je za kupca najboljši in cenovno najugodnejši. Prav tako je zadovoljen prodajalec, saj je uspel prodati blago. Nihče pa ne razmišlja o prevozu blaga od prodajalca do kupca. Zaradi dopuščanja liberalnega načina naročanja, imajo posledično zaposleni v skladišču velike težave. Dejansko se tudi v praksi zgodi, da kupec naroči en artikel, ki pa vsekakor ne zasede celotne palete. Na srečo se omenjeni primeri ne pojavljajo prav pogosto.

Bolj pogosto se pojavlja, da kupec naroči par izdelkov, ki še vedno ne zapolnijo palete. Neredko je naročilnica sestavljena iz naslednjih zahtevkov:

- 1x čistilo 1 (paket vsebuje 25 kom),

- 2x čistilo 2 (paket vsebuje 10 kom),

- 1x čistilo 3 (v paketu je 100 kom - stranka zahteva le 10 komadov).

Težava je v tem, da mora skladiščnik v takšnem primeru nekatere pakete tudi odpreti in iz le teh vzeti le naročeno količino, ki je manjša od velikosti transportno skladiščne enote. V omenjenem primeru je potrebno blago izdati po kosih, ki ne zapolnijo transportne enote. Znotraj ene transportne enote se posledično zložiti blago za več dva ali več naročnikov. Pogosto se zgodi, da je transportna enota, v našem primeru paleta, tako neprimerno zapolnjena. Za primer navajamo zlaganje le v enem sloju, neprimernost za nalaganje ene palete vrh druge, nestabilnost blaga na paleti,…. Palete na kateri je samo en sloj blaga ne ovijajo s folijo, saj je to praktično nemogoče in po nepotrebnem povečuje stroške, ki so že nastali z neizkoriščenostjo nosilnosti in površine palete. Iz neovite palete lahko med prevozom blago v določenih pogojih zdrsne iz palete. Omenjene težave so v veliki meri povezane s strankam dopuščenim liberalnim načinom naročanja.

Vendar liberalni način naročanja ni edini vzrok za težave, čeprav predstavlja glavni del. Pri izvajanju procesa komisioniranja in izdaje blaga je mogoče opaziti sledeče vzroke za manj učinkovit način dela:

- slaba informacijska podpora v skladišču,

- velikokrat se prehodi ista pot pri izdelovanju enega komisiona,

- blago na komisionirnem nalogu se nahaja v dveh med seboj fizično ločenih skladiščih,

- za pripravo komisionov sta štirim zaposlenim v skladišču na voljo le dva ročna viličarja ter po en električni in regalni viličar,

- časovne izgube zaradi hitrosti odpiranja/zapiranja glavnih skladiščnih vrat,

- prazne palete so skladiščene zunaj, pred skladiščem.

SLABA INFORMACIJSKA PODPORA SKLADIŠČU

Proces komisioniranja v skladišču nevarnega blaga podjetja Intereuropa se trenutno izvaja ročno, kar pomeni, da skladiščnik dobi na papirju izpisano listo za komisioniranje na podlagi katerega poišče blago in ga po postavitvi na paleto odkljuka na listi za komisioniranje. Na listo za komisioniranje dopiše še količino izdanega blaga, v primeru da je blaga na zalogi manj kot je zahtevano. Po odpravljenem procesu komisioniranja je odstopanja potrebno opraviti, kar predstavlja dodatno in nepotrebno delo.

V računalniški bazi je potrebno potrditi katero blago je bilo izdano in katero ne ter v primeru primanjkljaja zaloge spremeniti koliko blaga je bilo izdanega. Skladiščniku dejansko tega dela ne bi bilo potrebno opravljati, saj je to dejansko potreben a nekoristen čas. Za opravljanje takšnega dodatnega dela skladiščnik dnevno porabi od 30 minut do ene ure ali celo več.

IZDELOVANJE KOMISIONA

Na novo zaposleni skladiščniki vsega blaga še ne poznajo in ne vedo na kateri lokaciji se nahaja, prav tako ne vedo v katerem skladišču se blago pravzaprav nahaja. Iz liste za komisioniranje je te informacije nemogoče razbrati, razen v primeru, da skladiščnik pozna lokacijske šifre in na podlagi teh ve v katerem skladišču je blago skladiščeno. Kot »novinec« v skladišču tako na novo zaposleni skladiščnik zaradi ročnega sistema porabi precej več časa kot izkušen skladiščnik, da poiščeš blago, ki je zahtevano na listi za komisioniranje.

Teh težav sicer zaposleni, ki to delo opravljajo že vrsto let nimajo, vendar se vseeno zgodi, da morajo občasno tudi ti določeno blago iskati. Za globalni logistični servis, kakor se podjetje Intereuropa oglašuje na tržišču, je vztrajanje pri ročnem sistemu dela, kakršnega so poznali pred dvajsetimi in več leti, nesmiselno in povzroča velike časovne zamude.

Pogosto se zgodi, da zaposleni pripravljajo komision, ki je sestavljen iz nevarnega in nenevarnega blaga, kar pomeni, da je potrebno zbrati blago v obeh, fizično ločenih skladiščih. V primeru, da skladiščnik iz kakršnega koli razloga ne pozna natančne lokacije blaga, se mu lahko kaj hitro zgodi, da mora za pripravo enega komisiona večkrat preiti med fizično ločenima skladiščema, kar predstavlja največji vzrok za neracionalno izrabo delovnega časa. Tako se izgublja čas, ki je v logistiki bistvenega pomena.

UPORABA VILIČARJEV V SKLADIŠČU

Vsi zaposleni so primerno usposobljeni za vožnjo viličarja, ki ga pri svojem delu veliko uporabljajo. Skladiščnikom je na razpolago le en električni viličar ter en regalni viličar. Raba regalnega viličarja je omejena le na področje regalnega skladišča, električni viličar pa se uporablja tako v skladišču za nevarno blago kot v skladišču za delno nevarno in ostalo blago. Nemalokrat pride do primera, ko en viličar hkrati potrebujeta dva skladiščnika. Eno opravilo tako čaka. V omenjenih primerih ponovno prihaja do časovnih izgub v procesu, proces komisioniranja se iz nepotrebnih razlogov podaljšuje zaradi pomanjkanja manipulativnih delovnih sredstev.

V skladišču za nevarno blago so skladiščeni razni eksplozivi in lahko vnetljive snovi. V njem je dovoljeno uporabljati zgolj viličar na električni pogon, ki ne predstavlja nevarnosti za potencialni vžig in eksplozijo. Nakup omenjenega viličarja je dražji in se tako podjetje težje odloči za nakup dodatnega. Sedaj, ko je obseg dela bistveno večji kot pred časom, ko se je odločalo o obnovi manipulativnih delovnih sredstev, se dogaja, da skladiščniki ne morejo kakovostno opravljati svojega dela.

VHODNA VRATA V SKLADIŠČE

Ker se v obeh skladiščih nahaja nevarno blago morajo skladiščniki v skladu z internimi varnostnimi predpisi ter veljavno zakonodajo v skladišču vzdrževati primerne pogoje, kot so temperatura, vlaga in podobno. Temperatura v skladišču se ne sme spustiti pod šest stopinj Celzija, kar velja tako za skladišče nevarnega kot za skladišče v katerem se nahaja ostalo nevarno blago. Vzdrževanje temperature je tudi eden izmed razlogov, zakaj sta skladišči zaprti z električnimi vrati. Da je skladišče zaprto, je sicer pravilno, saj se ne sme dovoliti vstop nepooblaščenim osebam, ki bi lahko povzročile morebitno škodo. Vsekakor se tudi ne sme dovoliti pojav temperature izven dovoljenega temperaturnega območja. Zaradi nepravilnosti bi zagotovo sledile velike finančne sankcije.

Vhodna skladiščna vrata, ki se sicer odpirajo avtomatično, po nepotrebnem povzročajo časovne izgube pri izvajanju procesov v skladišču, saj je njihovo odpiranje in zapiranje precej zamudno. Največji negativen vpliv imajo seveda na proces komisioniranja, pri katerem napake, kot že omenjeno, povzročajo največje časovne izgube.

Prazne palete, katere se uporablja pri komisioniranju so zložene zunaj, pred skladiščem. Kadar skladiščnik potrebuje novo paleto mora iz skladišča. Ker senzor za premikanje vrat zazna gibanja šele, ko je skladiščnik tik pred vrati, mora le ta čakati 10 sekund, da se vrata odprejo. Potem, ko se vrata odprejo, se po desetih sekundah ponovno zaprejo. V tem času se skladiščniku ne uspe vrniti nazaj v skladišče. Pri povratku mora ponovno čakati na odpiranje vrat, da lahko vstopi v skladišče. Izguba časa pri vstopu in izstopu ni povezana samo s praznimi paletami postavljenimi izven skladišča. Med izvajanjem procesa komisioniranja je potrebno večkrat dnevno iz enega v drugo skladišče. Ker se v obeh skladiščih nahaja nevarno blago morata zato obe skladišči biti zaprti s skladiščnimi električnimi vrati. Če seštejemo koliko časa povprečno izgubimo samo s tem, da čakamo, da se nam vrata odprejo, pridemo do rezultata, da skladiščnik zaradi počasnosti odpiranja vrat dnevno izgubi vsaj 10 do 20 minut.

Tabela 4: Analiza delovnega časa s pomočjo procesne karte

(lasten vir)

4. PRENOVA PROCESA KOMISIONIRANJA V SKLADIŠČU NEVARNEGA BLAGA

V prejšnjih poglavjih smo obširno predstavili celoten potek dela, ter tudi podali kritično razmišljanje o opazovanem procesu. Na vzroke za neracionalno izrabo delavnega časa sicer naletimo v vseh procesih v skladišču, vendar izpostavljamo le najočitnejše, ki se pojavljajo v procesu komisioniranja in izdaje blaga.

V tem poglavju so na podlagi izdelane kritične analize podane rešitve, izboljšave s katerimi je mogoče prenoviti proces komisioniranja in odpraviti omenjene vzroke za neracionalno izrabo delavnega časa. V kolikor bi podjetju uspelo v resnici odpraviti vzroke v procesu komisioniranja, bi lahko znatno zmanjšali stroške ter omogočili delavcem, da enako količino delo kot prej opravijo na lažji način in precej hitreje.

V prejšnjem poglavju predstavljeni vzroki negativno vplivajo na proces komisioniranja in se bistveno odražajo v neracionalni izrabi delavnega časa. Rešitve, ki bi jih morali uvesti v procesu komisioniranja za odpravo opisanih vzrokov neracionalnosti, so naštete v tabeli 4.

Vzrok za izgubo delovnega časa

Rešitev za odpravo vzroka

Potreba po finančnih sredstvih

Dolga prehojena pot med

izdelovanjem komisionov

Možnost prehoda na sredini regalne vrste.

NE

Odpiranje/zapiranje vhodnih

vrat

Sprememba nastavitev vrat oziroma sprememba senzorja.

DA/NE

Shranjevanje praznih palet

Sprememba lokacije shranjevanja praznih palet.

NE

Uporaba viličarja

Nakup dodatnega viličarja. Uporaba »dolgih« vilic s katerimi bi bilo mogoče prenašati dve paleti hkrati.

DA

Ročni način dela - informacijska podpora skladišču

Uvedba sodobne informacijske tehnologije (RFID, terminali in črtne kode).

DA

Ročni način dela v administraciji

Posodobitev informacijske tehnologije, poenotenje računalniških programov in šifer z najemnikom skladišča.

DA

Tabela 5: Pregled vzrokov za neracionalno porabo časa z rešitvami

(lasten vir)

V postopku komisioniranja bi bilo smiselno najprej uvesti cenejše rešitve, saj za njihovo uresničitev ne potrebujemo večjih finančnih sredstev. Z uvedbo teh izboljšav sicer bistveno ne bi izboljšali procesa komisioniranja do te mere, da bi občutno zmanjšali stroške ter posledično ogromno privarčevali. S temi izboljšavami bi zaposlenim olajšali delo in povečali njihovo zadovoljstvo na delovnem mestu. Hkrati bi zmanjšali časovne izgube, ki nastajajo pri izvajanju procesa komisioniranja. Časovne izgube sedaj pomenijo dodatne in nepotrebne stroške. Vpliv na finančno poslovanje družbe bi bil zagotovo pozitiven, vendar le manjše vrednosti.

4.1 Dodaten prehod na sredini regalne vrste

Vsakodnevno skladiščniki v zimskem času pripravijo v poprečju 45 - 60 komisionov. Velikokrat se zgodi, da je zahtevano blago razporejeno po celotnem skladišču. V večini primerov naročnik hkrati zahteva blago, ki je skladiščeno v obeh skladiščih, tako v skladišču nevarnega blaga kot v skladišču v katerem se nahaja ostalo nevarno in nenevarno blago. Skladiščnik za pripravo komisionov prehodi zelo dolgo pot, ki je ocenjena na povprečno 6 kilometrov dnevno.

Prav tako je potrebno ponoviti, da skladiščnik ne prehodi zgolj poti za pripravljanje komisionov in ne opravlja samo aktivnosti v procesu komisioniranja. Njegova dnevno prehojena pot je tako še daljša od zgoraj omenjene. To je še dodatni razlog za nujnost skrajševanja prehojene poti. S krajšo prehojeno potjo na delovno izmeno bi zmanjšali izčrpanost skladiščnikov, ki bi ob izteku delovnega časa še vedno kvalitetno in hitro izvajali vse procese.

Če vzamemo primer, da mora pripraviti komision iz blaga, ki se nahaja samo v skladišču ostalega nevarnega blaga, to pomeni, da ni premikov v skladišče nevarnega blaga. Povprečno zahtevano število kosov na komisionirnem nalogu je med 10 do 20. Da skladiščniki pripravijo tak komision se morajo po blago odpraviti v minimalno tri regalne vrste. Če upoštevamo povprečje, skladiščnik za izdelavo enega komisiona prehodi med 150 in 200 metri. Dnevna povprečna prehojena pot enega skladiščnika, če upoštevamo povprečno število komisionov, ki jih skladiščnik pripravi v enem dnevu znaša med 4 do 8 kilometrov. Vsakodnevna hoja v omenjenem obsegu utruja zaposlene in otežuje njihovo delo. Zaposleni na koncu delovne izmene ne delujejo enako učinkovito kot na začetku. Ker na učinkovitost dela vpliva več dejavnikov, ne samo prehojena pot, je smotrno zmanjšati vpliv nekaterih dejavnikov za izčrpanosti na delovnem mestu. Seveda tistih, na katere je mogoče vplivati. Zelo težko oziroma skoraj nemogoče je namreč izboljšati način dvigovanja blaga, ki je vse prej kot lahko.

Da bi zaposlenim olajšali delo, kar bi posledično pripomoglo k večji produktivnosti, predlagamo, da bi skrajšali prehojeno pot z dodatnim prehodom na sredini regalne vrste, kot prikazuje slika x.

Slika 7: prehod na sredini regalne vrste

(lasten vir)

Prednosti predloga glede dodatnega prehoda na sredini regalne vrste

Če bi na sredini regalne vrste ustvarili prehod, bi skladiščnikom ne bilo potrebno prehoditi celotne vrste za to, da pridejo v drugo. Skrajšali bi prehojeno pot in tudi posledično čas, ki je potreben za to pot. Če skladiščnik dnevno prehodi med 4 in 8 kilometrov za to potrebuje vsaj 2,5 do 3 ure dnevno. V kolikor bi prehojeno pot skušali skrajšati z uvedbo prehoda med regalnimi vrstami bi skladiščnik namesto 4 - 8 kilometrov prehodil za približno polovico manj.

Z predlagano reorganizacijo bi hkrati povečali tudi preglednost nad blagom, torej zmanjšali čas za iskanje blaga. Podoben učinek doseže tudi reorganizacija skladišča pri kateri regalne vrste počez spremenimo po dolgem. Rešitev smo podrobneje predstavili v naslednjem podpoglavju.

Slabosti predloga glede dodatnega prehoda na sredini regalne vrste

Dodaten prehod na sredini regalne vrste pomeni izgubo od štiri do osem paletnih mest. Ukinjanje paletnih mest za podjetje ni ugodno, saj to predstavlja strošek preureditve in zmanjšanje kapacitete skladišča. Opravljena kritična analiza temelji na podlagi prometa v zimskem času, ki velja za tako imenovano »mrtvo sezono«. Največ prometa v skladišču je v poletnih mesecih in takrat potrebujejo največ prostora. Iz tega razloga ne moremo podati natančne ocene ali bi izguba štirih do osmih paletnih mest pomenila pomanjkanje prostora v času »glavne sezone«.

4.2 Reorganizacija skladišča za delno nevarno in nenevarno blago

V skladišču za delno nevarno in nenevarno blago potekajo regalne vrste počez. Te regalne vrste so daljše in manj pregledne. V nasprotju s trenutnim stanjem bi po dolgem postavljene regalne vrste pomenile dobro preglednost, poti bi bile le navidezno dolge (Bergant, 1987).

Če bi skladišče za delno nevarno blago preuredili po načinu, ki ga predlaga Bergant, bi s tem:

- zmanjšali dolžino regalnih vrst,

- pridobili na preglednosti,

- zmanjšali prehojeno pot,

- zmanjšali neracionalno porabo delovnega časa torej

- bistveno izboljšali proces komisioniranja.

Slika 8: reorganizacija skladišča za delno nevarno blago

(lasten vir)

V kolikor je glede na specifiko objekta in obstoječega regala takšno postavitev mogoče realizirati, bi predlagana rešitev bistveno pripomogla k zmanjšanju neracionalne porabe delovnega časa. V praktičnem primeru skladišča Intereuropa, bi skladiščnikom zaradi uvedbe te rešitve zmanjšali prehojeno pot, povečali bi preglednost ter pospešili proces komisioniranja.

4.3 Skladiščna vrata

Vstop in izstop iz obeh skladišč je oviran z električnimi, avtomatskimi vrati. Če vzamemo primer, da skladiščnik dnevno izdela 25 - 40 komisionov, za to prehodi med štiri in osem kilometrov dnevno in porabi med 2,5 - 3 ure, zaradi vhodnih vrat porabi še dodatnih 10 - 20 minut. Pri časovnih zamudah zaradi skladiščnih vrat je potrebno upoštevati še, da mora skladiščnik pred vrati čakati še v primeru, ko mora pred skladišče po dodatno paleto (ta čas v analizi ni upoštevan).

Skladiščniki pred vrati »obtičijo« v povprečju 10 - 20 minut, kar v enem mesecu pomeni 50 - 100 minut oziroma več kot eno uro. Na letni ravni se zaradi skladiščnih vrat neracionalno porabi 40 - 80 delovnih ur oziroma 5 - 10 delovnih dni (če upoštevamo 8-urni delovnik). Strošek, ki ga skladiščna vrata, ki ovirajo hitrost izvajanja procesov v skladišču za podjetje predstavljajo, znaša 140 - 280 € na letni ravni. Podjetje za opravljanje skladiščnih procesov zaposluje 5 skladiščnikov torej moremo za izračun celotnih stroškov, ki jih povzročijo skladiščna vrata zgoraj naveden znesek pomnožiti. Celoten strošek za podjetje torej znaša med 700 in 1400 €.

Za odpravo omenjene težave niso potrebna velika finančna sredstva v kolikor je težavo mogoče odpraviti, z nekaterimi nastavitvami, ki bi jih naj takšna skladiščna vrata omogočala. V takem primeru je edini strošek za podjetje ta, da najame serviserja, ki te nastavitve izvede. Naloga serviserja je, da spremeni hitrost odpiranja skladiščnih vrat s sedanjih 10 sekund na 3 sekunde ter da bi do ponovnega zapiranja vrat preteklo več kot 30 sekund, namesto sedanjih 10 sekund. Na ta način bi časovne izgube, ki nastanejo zaradi skladiščnih vrat zmanjšali vsaj za polovico.

V kolikor obstoječa skladiščna vrata ne omogočajo tovrstnih nastavitev je potrebno, da v podjetju razmislijo o zamenjavi skladiščnih vrat. Glede na trenutno ponudbo industrijskih vrat je za podjetje najbolj smiselno, da se odloča za nakup med t.i. »hitrotekočimi« vrati. Po pregledu obstoječe ponudbe proizvajalcev bi predlagali nakup:

- skladiščnih hitrotekočih vrat V 5015 SE ali

- skladiščnih hitrotekočih vrat V 3015 RW

Po informativnih izračunih podjetja Vratko, ki izdelujejo predlagana industrijska vrata bi moralo podjetje za zamenjavo skladiščnih vrat vložiti med 3760 in 4275€. Glede na dejstvo, da morajo skladiščna vrata zagotavljati požarno varnost, kar je pogoj pri skladiščenju nevarnega blaga, je za podjetje najboljša izbira sicer dražjih a vendar za ta namen izdelanih vrat serije V 3015 RW.

Da se podjetje odloči za investicijo in zamenja vsaj ena vrata bi se jim naložba povrnila v 3 do 5-ih letih. V primeru, da zamenjajo oboje obstoječih vrat bi se podjetju investicija povrnila v dvakratnem času. Investicija v zamenjavo skladiščnih oziroma industrijskih vrat bi se v bistvu povrnila še v krajšem času, saj smo pri izračunu stroškov, ki nastanejo zaradi skladiščnih vrat, upoštevali le proces komisioniranja in ne ostalih procesov, ki potekajo v skladišču.

Kot je opaziti strošek za predlagano rešitev resda ni majhen, upoštevati je potrebno, da tudi izgube zaradi skladiščnih vrat niso majhne. V primeru zamenjave skladiščnih vrat mora podjetje upoštevati, da je to dolgoročna naložba in bo za podjetje čez nekaj časa, ko se bo investicija povrnila, pomenila prihranek. Odločitev je torej na podjetju ali bo izboljšala hitrost izvajanja procesov, posledično na dolgi rok zmanjšala stroške ter olajšala delo zaposlenim.

Slika 9: fleksibilna hitrotekoča vrata V 5015 SE

(vir: Industrijska hitrotekoča vrata)

Slika 10: fleksibilna hitrotekoča vrata V 5015 SE_1

(vir: Industrijska hitrotekoča vrata)

Slika 11: hitrotekoča posebna vrata V 3015 RW

(vir: Industrijska hitrotekoča posebna vrata)

4.4 Sprememba lokacije nahajališča praznih palet

Pri izvajanju procesa komisioniranja skladiščniki potrebujejo prazne palete, ki služijo kot odlagalna površina in osnova za formiranje transportne enote. V skladišču so prazne palete skladiščene na vnaprej določenem nahajališču vendar, glede na opravljeno analizo, na neprimernem mestu.

Palete so zložene pred skladiščema, tako mora skladiščnika vsakokrat, ko potrebuje novo paleto, zapustiti skladišče, pri čemer izgublja čas zaradi počasnosti gibanja vrat in dolge prehojene poti.

Prazne palete so v skladišču nepogrešljive, saj so nujno potrebne za pripravo komisionov. Vprašanje o njihovem nahajališču je tako vmesno. Njihova prisotnost mora čim manj ovirati procese v skladišču, hkrati pa morajo biti pri roki, ko so potrebne.

Del praznih palet bi morali skladiščiti znotraj skladišča in sicer na koncu regalne vrste. Kadar skladiščnik potrebuje prazno paleto se ponjo odpravi z ročnim nizkodvižnim viličarjem in nazaj v skladišče pripelje le eno paleto in mora nato ponovno po drugo. Če bi s pomočjo viličarja na konec regalne vrste pripeljali po od 30 do 50 palet bi ta količina zadostovala za dnevno porabo. Predlagano mesto odlaganja praznih palet ne ovira procesa komisioniranja in tudi ne ostalih procesov, ki se odvijajo v skladišču, saj je na koncu regalnih vrst skladiščeno blago, ki se redkeje izdaja. Vsekakor ne bi v skladišče premaknili vseh palet ampak samo toliko, koliko jih je potrebnih za dnevno porabo. Ostalo prazno embalažo in prazne palete bi še vedno hranili zunaj skladišča. Enkrat dnevno bi tako bilo potrebno, da se pred začetkom izvajanja komisioniranja v skladišče prepelje potrebna količina palet. Za to delo bi z električnim viličarjem potrebovali bistveno manj časa in tudi človekova fizična sila za to ni potrebna.

4.5 Posodobitev manipulativnih delovnih sredstev

V skladiščih sta za manipulacijo z blagom na razpolago dva ročna nizkodvižna, električni visokodvižni ter regalni viličar. Za izvajanje vseh procesov v skladišču so torej na voljo 4 manipulativna delovna sredstva. Proces komisioniranja sočasno izvajata po dva skladiščnika. Na razpolago je samo en električni visokodvižni viličar, ki ga zaposleni potrebujejo kadar morajo dvigniti težko blago oziroma doseči blago, ki je skladiščeno višje od 2 vrste. Pri sočasnem izdelovanju komisionov zaradi čakanja na uporabo viličarja nastanejo neželene časovne izgube.

Resda se ti primeri ne dogajajo pogosto, vendar problema, ki ima za posledico časovne izgube delovnega časa ne smemo zanemarjati.

Težavo bi lahko rešili, z nakupom oziroma posodobitvijo manipulativnih delovnih sredstev. Predlagan izbor:

- električni viličar,

- električni ročni visokodvižni viličar,

- električni ročni nizkodvižni viličar (zamenjava za dosedanje ročne viličarje),

- dodatek za viličar - prijemalo za dve paleti.

UPORABA VILIČARJA V SKLADIŠČU NEVARNEGA BLAGA

Za skladišče nevarnega blaga je nujno obvezna uporaba le električnega viličarja. Vsi drugi viličarji, ki niso na električni pogon se ne smejo uporabljati v skladišču v katerem je skladiščeno nevarno blago, saj lahko zaradi izpušnih plinov prej pride do požara. V skladišču je trenutno en štirikolesni visokodvižni viličar, ki ga uporabljajo za dvigovanje blaga z višine ter za prenos težjih palet.

ELEKTRIČNI ROČNI VISOKODVIŽNI VILIČAR

Za potrebe skladišča je nujna nabava dodatnega električnega viličarja. Naveden viličar bi v večji meri zadostoval za potrebe skladiščnikov. Po pregledanih ponudbah sodobne tehnologije, ki se uporablja v skladišču bi za potrebe skladišč v podjetju Intereuropa predlagali sledeči ročni visokodvižni viličar znamke BT SPE 125.

Znamka

BT SPE 125 / električni pogon

Nosilnost

1250 kg

Dvig vilic

5400 mm

Ostale značilnosti

fiksne podporne vilice

optimalno obremenitev

pogonskega kolesa glede na težo tovora

integriran sistem za vožnjo = dobra stabilnost

kontrola hitrost dviga in spusta vilic

Cena

14.500 €

Tabela 6: Tehnične specifikacije visokodvižnega viličarja SPE 125

(vir: Transportna mehanizacija SPE 125)

Slika 12: visokodvižni viličar BT SPE 125

(vir: Transportna mehanizacija SPE 125)

Drug predlog ročnega visokodvižnega viličarja je viličar znamke YALE.

Znamka

YALE MS12 / električni pogon

Nosilnost

1200 kg

Dvig vilic

Visok dvig

Tabela 7: Tehnične specifikacije visokodvižnega viličarja YALE

(vir: Transportna mehanizacija: YALE MS10)

Slika 13: visokodvižni viličar YALE

(vir: visokodvižni viličar YALE)

ELEKTRIČNI ROČNI NIZKODVIŽNI VILIČAR

Za izvajanje procesov v skladišču sta na voljo dva ročna nizkodvižna viličarja. Delo z omenjenim viličarjem sicer ni pretirano težko. V kolikor bi v podjetju kupili električni nizkodvižni viličar bi zaposlenim v olajšali delo, saj bi se prehojena pot še dodatno zmanjšala. Omenjeni viličar namreč omogoča, da se z njim prevažamo, hkrati pa omogoča, da hitro in lahko sestopanje z viličarja. Komisioniranje z navadnim viličarjem je sicer zelo težavno, saj moramo za vsako blago, ki ga je potrebno prestaviti z regala na paleto, sestopiti z viličarja blago naložiti na paleto in ponovno sesti nazaj na viličar. Zaradi tega so se v preteklosti že pojavljale težave saj je prišlo do neljubih poškodb pri večkratnem sestopanju in sedanju na viličarja. Z uporabo ročnega in hkrati električnega viličarja pa se delo zaposlenih razbremeni in tudi poškodb se v veliki meri izognemo. Pri uporabi ročnega viličarja se zaposleni soočajo še z težavo premikanja. Kadar je na paleti težji tovor na primer 400 - 500 kg je manipuliranje s to paleto kljub uporabi ročnega viličarja oteženo, pri še težjih teži pa nemogoče. V primeru, ko palete ne moremo premakniti z ročnim viličarjem je potrebna uporaba električni viličar, ki je lahko morebiti v uporabi - tako ponovno prihaja do nepotrebnih časovnih izgub. Z nakupom električnega ročnega viličarja bi se tem težavam izognili.

Znamka

Minimover LWE 130 / električni

Nosilnost

1300 kg

Dvig vilic

205 mm

Tabela 8: Tehnične specifikacije električnega nizkodvižnega viličarja Minimover LWE 130

(vir: Transportna mehanizacija: Minimover LWE 130)

Slika 14: nizkodvižni viličar Minimover LWE 130

(vir: nizkodvižni viličar Minimover)

DODATEK ZA VILIČAR - PRIJEMALO ZA DVE PALETI

Da bi se zmanjšalo število operacij v skladišču, kar pomeni, da se zmanjša prehojeno pot, čas izvajanja procesov in ne nazadnje tudi stroške, predlagamo uvedbo posebnega prijemala za dve paleti. Prijemalo se namesti na čelno stran viličarja in omogoča, da hkrati nosimo dve paleti. Bistven pogoj za realizacijo predlagane rešitve je širina voznih pot in skladiščnih vrat, ki je v opazovanem primeru dovolj široka.

Število opravljenih komisionov 45 - 60, ki jih skladiščniki dnevno naredijo bi se zmanjšalo za polovico. Prijemalo je sicer mogoče namestiti samo na električni štirikolesni viličar. V kolikor bi želeli, da lahko vsi štirje skladiščniki uporabljajo to prednost bi morali kupiti še dodaten viličar, kar pa je neekonomično, saj je cena takšnega viličarja prevelika.

Vseeno bi z uvedbo že enega prijemala, ki bi ga namestili na obstoječi viličar zmanjšali število operacij skoraj za četrtino, zmanjšali prehojeno pot ter razbremenili zaposlene v skladišču.

Slika 15: dodatek za viličar - prijemalo za dve paleti

(vir: Transportna mehanizacija: prijemala)

V kolikor se podjetje ne bi odločilo za nakup tega prijemala, saj cena le tega ni majhna in znaša po ceniku trgovca približno 9.000 €, predlagamo alternativo temu. V skladišču že imajo podaljšljive vilice, ki jih uporabljajo za razkladanje blaga s kamiona. Te vilice bi lahko uporabili tudi za komisioniranje in sicer na način, da bi s pomočjo teh dveh vilic polnili dve paleti na enkrat. Podaljšek vilic je mogoče namestiti na štirikolesni električni in na regalni viličar.

Če povzamemo

S področja posodobitve manipulativnih delovnih sredstev je za podjetje najbolj ekonomična rešitev, ki bi hkrati olajšala delo zaposlenim je nakup naslednjih manipulacijskih sredstev:

- električni ročni visokodvižni viličar,

- prijemalo za dve paleti oziroma uporaba podaljšljivih vilic.

Z uvedbo teh dveh posodobitev bi dosegli razbremenitev zaposlenih, zmanjšali potreben čas za izvajanje operacij v skladišču, ne samo pri procesu komisioniranja ter povečali učinkovitost zaposlenih.

4.6 Prenova informacijske podpore procesom v skladišču

V obeh skladiščih smo opazili odsotnost sodobne informacijske tehnologije. Vso delo še vedno poteka ročno. Lista za komisioniranje, tako imenovani zahtevek za izdajo, je še vedno pisan na papir, izdaja blaga se kontrolira ročno in tako naprej. Glede na čas v katerem živimo in na zahteve, ki jih trg zahteva od ponudnika storitev bi morali v tako velikem podjetju skladišče nujno podpreti s sodobno informacijsko tehnologijo. Resda v nekaterih skladiščih delo že poteka delno avtomatizirano, vendar v skladiščih nevarnega blaga delo še zmeraj poteka ročno.

Zaposleni morajo poiskati izdelek, saj na podlagi komisionirnega naloga ne vedo kje se nahaja. Po tem, ko izdelek preložijo iz paletnega mesta na paleto namenjeno za izdajo, morajo ročno označiti izdajo in količino izdaje. V primeru, da je na paleti pripravljenih več komisionov, morajo le te ročno označiti za katerega naročnika je kateri komision, itd.

Te in podobne zaplete bi lahko rešili z uvedbo informacijskih rešitev v skladišču. Ker je vsakršna uvedba informatike oziroma avtomatizacije »izredno« draga, se mnogokrat v podjetjih ne odločijo za uvedbo le teh in tako je tudi v opazovanem primeru. Ker se procesi še vedno nemoteno odvijajo, napake niso pogoste in ker se zaposleni še ne pritožujejo, se informacijske posodobitve v skladišču še ne izvajajo.

Resda se v skladišču že pripravljajo na uvedbo črtne kode, vendar proces uvajanja traja že predolgo in bi moral biti že zdavnaj končan. V skladiščih bi morali, preden se pričenjajo pojavljati napake in nezadovoljstva s strani zaposlenih, uvesti eno izmed sledeči rešitev:

- izvajanje procesa komisioniranja s pomočjo terminalov in črtne kode,

- RFID.

IZVAJANJE PROCESA KOMISIONIRANJA S POMOČJO TERMINALOV IN ČRTNE KODE

V podjetju se kot že omenjeno pripravljajo na uvedbo črtne kode. Kot dopolnitev k uvedbi črtne kode, je smiselna še uvedba terminalov (zapestni terminal), ki delavca med izvajanjem procesov ne bi oviral. Zaposleni bi na tak način imeli »proste roke«. Zapestni terminal je v bistvu dlančnik, ki se prilagaja roki in omogoča:

- pregled komisionirnih nalogov,

- prikaže lokacijo blaga,

- potrditev izdaje blaga,

- lažjo kontrolo,

- komunikacijo med skladiščem in administracijsko pisarno, itd.

(vir: Skladiščna tehnologija za danes in jutri)

Uvedba črtnih kod in zapestnih terminalov je nujna še posebej za tako velik koncern kot je Intereuropa. Z uvedbo omenjene rešitve bi:

- zaposlene rešili ročnega dela,

- dodatnega ročnega vnašanja podatkov v računalniško bazo,

- zmanjšale bi se napake, povečala bi se učinkovitost oziroma storilnost,

- zmanjšal bi se čas iskanja blaga,

- možnost sistematičnega nalaganja blaga na paleto.

UVEDBA RFID TEHNOLOGIJE

RFID tehnologija je prav tako informacijska posodobitev v skladišču, ki pripomore k lažjemu delu in povečajo storilnost oziroma učinkovitost zaposlenih. V kolikor bi v podjetju uspeli uvesti sistem črtnih kod ter ročne terminale bi s tem v veliki meri vplivali na izboljšanje procesa komisioniranja. Skladišči za nevarno in delno nevarno blago sta namreč premajhni, prav tako predstavljata premajhen člen v celotni oskrbni verigi, da bi si podjetje lahko privoščilo investicijo v RFID tehnologijo. Uvedba omenjenega informacijskega sistemov zahteva visoke finančne stroške, ki pa si jih lahko privošči le redko katero podjetje, še posebej pa ne v času gospodarske krize.

5. ZAKLJUČEK

Po opravljeni kritični analizi smo mnenja, da bi v podjetju predlagane rešitve morali uvesti v celoti. V kolikor se podjetje ne bi odločilo za uvedbo vseh predlaganih rešitev je nujno uvesti vsaj rešitve s področja skladiščne tehnologije, ki obsegajo nastavitve oziroma menjavo skladiščnih vrat in s področja reorganizacije skladišča s katero bi pridobili na preglednost nad blagom. Omenjene rešitve, kot že rečeno so predvsem namenjene razbremenitvi zaposlenih. Kadar so zaposleni v skladišču razbremenjeni procese izvajajo hitreje in učinkoviteje - povečala bi se storilnost - kar posledično privede do zmanjšanja stroškov za podjetje. Podjetje se mora zavedati dejstva, da uvedba predlaganih rešitev ni kratkoročnega pomena, kar pomeni, da bi na dolg rok po povrnitvi finančnih investicije privarčevali na področju nepotrebnih stroškov. Podjetje bi zagotovo z uvedbo rešitev zmanjšalo število napak, ki se sicer trenutno v velikem številu še ne pojavljajo vendar se bodo z povečanjem poslovanja začele pojavljati.

Po izdelanem diplomskem delu smo podrobneje spoznali proces komisioniranja v skladišču nevarnega blaga. Ker diplomsko delo temelji na praktičnem primeru skladišč podjetja Intereuropa d.d. smo lahko izvedli analizo ter podali smiselne rešitve, ki bi jih bilo nemogoče predlagali samo na podlagi poznavanja teorije. Poznavanje teorije namreč ne omogoča celovitega vpogleda v izvajanje procesa komisioniranja, saj se praktični del zelo razlikuje od teoretičnih osnov. Brez opazovanja in sodelovanja v procesu komisioniranja na praktični ravni bi veliko težje prišli do težav, ki tarejo zaposlene in bi bilo skoraj nemogoče izvesti celovito prenovo. Resda samo poznavanje prakse vendarle ne zadošča za izdelavo diplomskega dela, zato je bilo potrebno posegati po knjižnih in elektronskih virih na podlagi katerih smo raziskali področje komisioniranja, skladiščnih tehnologij in druga področja ter na podlagi raziskav ugotovili katere rešitve bi lahko rešile probleme procesa komisioniranja.

UČINKI UVEDBE PREDLAGANIH REŠITEV

Bistvena težava, ki se pojavlja pri izvajanju procesa komisioniranja v skladišču nevarnega blaga je neracionalna izguba delovnega časa, ki podjetju prinaša izgube. Zaradi nesodobne informacijske in skladiščne tehnologije, pomanjkanja manipulativnih delovnih sredstev in slabe organizacije skladišča ima podjetje za približno 30 - 40% večje stroške na področju neracionalne porabe delovnega časa, kot bi jih lahko imelo, če bi realizirali možne rešitve.

V kolikor bi podjetje spremenilo postavitev regalnih vrst, uvedlo dodaten prehod na sredini regalne vrste, izboljšalo delovanje skladiščnih vrat ali jih celo zamenjalo ter posodobilo manipulativna delovna sredstva, bi zmanjšali prehojeno pot za iskanje in zlaganje blaga na palete do 50%. Skladiščniki bi tako namesto od 4 - 8 km dnevno prehojeno pot zmanjšali na povprečno 5 km dnevno. Zmanjšal bi se čas potreben za prehojeno pot iz 2,5 - 3 ure dnevno na povprečno 1,5 ure dnevno za iskanje in zlaganje blaga na palete.

Z uvedbo sodobnejše informacijske tehnologije, ki vključuje uvedbo dlančnikov za komisioniranje bi potreben čas za kontrolo nad komisioniranje zmanjšali za 100%, saj skladiščnikom ne bi bilo potrebno izvajati naknadne ročne kontrole. Ker skladiščniki dodatno označujejo blago z šiframi dobavnice za opravljanje tega dela porabijo povprečno 15 minut dnevno, kar na mesečni ravni znese 5 ur nepotrebnega dela, ki bi ga lahko prav tako zmanjšali prav z uvedbo sodobnejše informacijske tehnologije.

V skladišču je trenutno zaposlen tudi študent, ki ga v skladišču po vsej verjetnosti ne bi potrebovali če bi se storilnost in učinkovitost dela zaradi predlaganih rešitev povečala.

Kar nekaj predlaganih rešitev je mogoče uresničiti brez večjih finančnih investicij, vendar za uresničevanje nekaterih predlogov bo moralo podjetje vložiti tudi določena finančna sredstva, če bo želelo izboljšati proces komisioniranja, prihraniti na področju nepotrebnih stroškov - torej dolgoročno povečati dobiček. Veliki stroški za podjetje nastanejo v primeru odločitve za nakup oziroma menjavo manipulacijskih delovnih sredstev, pri menjavi skladiščnih vrat ter pri uvedbi informacijskih sistemov. Zavedati se moramo, da vse predlagane rešitve podjetju ne škodijo temveč za podjetje na dolgi rok predstavljajo ugodnosti.

Glede na to, da delo v skladišču še poteka brez bistvenih napak in zamud se uvedba rešitev ne zdi nujna, vendar se zahteve trga spreminjajo in mislimo, da bi bilo bolje biti predhodno pripravljen na poletni čas in prihodnja leta, ko se bo količina dela povečala. Pri velikih obremenitvah na zaposlene se bodo napake sčasoma povečale in zmanjšala se bo storilnost oziroma učinkovitost dela, saj bodo zaposleni ob koncu dneva izmučeni od prehojene poti, od dvigovanje blaga itd. Z nekaj rešitvami, niti ni nujno da uvedemo vse ampak, da vsaj delno razbremenimo zaposlene bi morebiti lahko preprečili morebitne napake in zamude pri izvajanju procesov, ki nastanejo zaradi slabše storilnosti oziroma učinkovitosti. Če pa bi podjetju uspelo uvesti vse predlagane rešitve pa bi se omenjenim težavam v veliki meri izognili.

6. VIRI IN LITERATURA

Knjižni viri, interna gradiva in zapiski predavanj:

[1] Rihter, A. (2008) Zapiski predavanj: Oskrbne verige.

[2] Rosi, B. (2009) Zapiski predavanj: Osnove prometnih sistemov.

[3] Logožar, K. (2005) Poslovna logistika: Elementi in podsistemi, GV Izobraževanje , Ljubljana.

[4] Jeraj, M. (2007) Zapiski predavanj: Logistika v proizvodnji.

[6] Intereuropa PE FLR (2008) Interno gradivo: Dan odprtih vrat.

[16] Rastko, A. (1984) Skladiščenje raznega blaga v zaprtih in odprtih skladiščih, Univerzum, Ljubljana.

[17] Bergant, B. (1987) Upravljanje in vodenje skladišč: Skripta za udeležence tečajev in seminarjev o skladiščnem poslovanju za pridobitev IV. stopnje, Delavska univerza »Cene Štupar«, Ljubljana. Internetni viri:

[5] O Intereuropi [online]. Pridobljeno 12.5.2009. Internetna stran: http://intereuropa.hal.si/slo/intereuropa_1.asp

[7] Kaj je komisioniranje [online]. Pridobljeno 12.5.2009. Internetna stran: http://www.vizija.si/poslovna-informatika/propis/komisioniranje/

[8] O varnostnem listu [online]. Pridobljeno 02.06.2009. Internetna stran: http://sl.wikipedia.org/wiki/Varnostni_list

[9] Smernice za mešano skladiščenje kemikalij GZS [online]. Pridobljeno: 14.05.2009. Internetna stran: http://www.gzs.si/slo/panoge/zdruzenje_kemijske_industrije/36605

[11] Zakon o prevozu nevarnega blaga [online]. Pridobljeno 30.05.2009. Internetna stran: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200633&stevilka=1350

[12] Gojkošek, M. Neurejeno skladiščenje nevarnih snovi v manjših enota [online]. Pridobljeno: 31.05.2009. Internetna stran: http://www.finance.si/195820

[13] O dovoljenju za opravljanje dejavnosti [online]. Pridobljeno: 02.06.2009. Internetna stran: http://www.uk.gov.si/si/delovna_podrocja/dovoljenje_za_opravljanje_dejavnosti/

[14] (Zakon o usposabljanju in preverjanju znanja delavcev, ki ravnajo z nevarnimi kemikalijami [online]. Pridobljeno: 01.06.2009. Internetna stran: http://www.uradni-list.si/1/content?id=30302

[15] Ravnanje z nevarnimi snovmi [online]. Pridobljeno: 01.06.2009. Internetna stran: http://ciscenje-stavb.mddsz.gov.si/indexdb57.html?sv_path=10898,10952

[18] Transportna mehanizacija: SPE 125/SPE 160 [online]. Pridobljeno: 12.05.2009. Internetna stran: http://www.gorenje-gti.si/1688

[19] Transportna mehanizacija: YALE MS10 [online]. Pridobljeno: 12.05.2009. Internetna stran: http://www.vilboss.si/skladiscni_1_b_1.html

[20] Transportna mehanizacija: Minimover [online]. Pridobljeno: 12.05.2009. Internetna stran: http://www.gorenje-gti.si/1671

[21] Transportna mehanizacija: Prijemala [online]. Pridobljeno: 12.05.2009. Internetna stran: http://www.vilboss.si/images/prijemala-18.jpg

[22] Skladiščna tehnologija za danes in jutri [online]. Pridobljeno: 12.05.2009. Internetna stran: http://www.spica.si/caseStudies/CS_Mercator.pdf

[23] Simboli za nevarnost na embalaži pripravkov, ki vsebujejo nevarne snovi [online]. Pridobljeno: 03.06.2009. Internetna stran:

http://www.grafoma.si/main/info/dokumenti/simboli_za_nevarnost.pdf

[24] Industrijska hitrotekoča vrata [online]. Pridobljeno: 02.06.2009. Internetna stran: http://www.vratko.com/industrijska-vrata/hitrotekoca-vrata

Writing Services

Essay Writing
Service

Find out how the very best essay writing service can help you accomplish more and achieve higher marks today.

Assignment Writing Service

From complicated assignments to tricky tasks, our experts can tackle virtually any question thrown at them.

Dissertation Writing Service

A dissertation (also known as a thesis or research project) is probably the most important piece of work for any student! From full dissertations to individual chapters, we’re on hand to support you.

Coursework Writing Service

Our expert qualified writers can help you get your coursework right first time, every time.

Dissertation Proposal Service

The first step to completing a dissertation is to create a proposal that talks about what you wish to do. Our experts can design suitable methodologies - perfect to help you get started with a dissertation.

Report Writing
Service

Reports for any audience. Perfectly structured, professionally written, and tailored to suit your exact requirements.

Essay Skeleton Answer Service

If you’re just looking for some help to get started on an essay, our outline service provides you with a perfect essay plan.

Marking & Proofreading Service

Not sure if your work is hitting the mark? Struggling to get feedback from your lecturer? Our premium marking service was created just for you - get the feedback you deserve now.

Exam Revision
Service

Exams can be one of the most stressful experiences you’ll ever have! Revision is key, and we’re here to help. With custom created revision notes and exam answers, you’ll never feel underprepared again.